Kako je Finska postala (skoraj) energetsko neodvisna od Rusije?

Z izgradnjo treh jedrskih reaktorjev v kraju Olkiluoto, od katerih je najnovejši začel obratovati leta 2023, je Finska postala energetsko neodvisna. Pred tem je bila v veliki meri odvisna od ruske energije, zdaj pa je ta odvisnost skoraj nična. Kljub temu pa se Finska, kar zadeva energetsko politiko, še ni povsem ločila od Rusije, poroča Deutche Welle (DW).

"Do februarja 2022 smo gojili upanje, da so časi, ko države širijo svoja ozemlja in napadajo druge države, minili ter da lahko živimo v miru in trgujemo med seboj," je za DW dejala Sari Multala, finska ministrica za podnebje in okolje. "A takrat smo spoznali, da ni tako in da moramo, na žalost, zagotoviti lastno suverenost, tudi ko gre za energijo."

Tako je Finska aprila 2023 postala 31. članica zavezništva Nato, čeprav je vrsto let vztrajala pri svoji nevtralnosti. "Obdobje vojaške nevtralnosti se je končalo, začenja se novo obdobje," je ob priključitvi zavezništvu v Bruslju dejal finski predsednik.

Do tedaj je Finska iz svoje vzhodne sosede, s katero si deli več kot 1.300 kilometrov dolgo mejo, uvažala predvsem električno energijo, nafto in plin. A nato so sklenili nova zavezništva. Nafto so začeli uvažati iz Norveške, Belike Britanije in ZDA.

Pri zemeljskem plinu, ki je predstavljal le približno pet odstotkov porabe, pa so prešli na utekočinjen zemeljski plin (UZP). Državno podjetje Gasgrid Finland je zagnalo "plavajoči" terminal za UZP v pristanišču Inga.

Jedrska elektrarna in odvisnost od Rusije

Finska jedrska energija je lani pokrivala 39 odstotkov porabe električne energije, v primerjavi s približno 28 odstotki pred tremi leti. Z močjo 1.600 megavatov je Olkiluoto eden največjih jedrskih reaktorjev na svetu. Vendar je njegova izgradnja stala 11 milijard evrov – približno trikrat več, kot je bilo načrtovano. Za dokončanje je bilo potrebnih 18 let namesto prvotno predvidenih štirih. Zaradi skokovitega porasta stroškov je upravljavec celo opustil načrte za četrti reaktor na tej lokaciji.

Kljub temu se je po mnenju Juha Poikoluja, vodje odnosov z javnostmi v podjetju, trud izplačal. "Zaradi tega so cene električne energije padle. Poleg tega smo ustvarili 5.000 neposrednih in posrednih delovnih mest," pojasnjuje za DW.

V enem pogledu pa je Finska še vedno odvisna od Rusije: finsko energetsko podjetje Fortum uvaža uran za svoja dva reaktorja iz Rusije. V vsem tem času pa še vedno niso uspeli najti ustreznega nadomestka zanj.

Tudi veter omogoča energetsko neodvisnost

Tudi obnovljivi viri energije so pomagali pri zmanjšanju uvoza ruskih energentov. Leta 2024 so kopenske vetrne elektrarne predstavljale 24 odstotkov proizvodnje električne energije. Dve leti prej, tj. leta 2022, so denimo znašale 14 odstotkov.

Za Velija-Pekku Tynkkyenena, profesorja ruskih okoljskih študij na Univerzi v Helsinkih, je rešitev v pravi mešanici. "Ob jedrski energiji imamo hidroenergijo, biomaso in vetrno energijo. Vse to gradi našo odpornost," poudarja za DW.

Anni Mikkonen, izvršna direktorica panožnega združenja Renewables Finland, pa je kot pozitivno stvar izpostavila dejstvo, da je za izgradnjo vetrne elektrarne potrebnih le nekaj let. "Zmogljivosti kopenskega vetrnega sektorja lahko podvojimo v desetih letih," je dejala. Dodatno energijo bi lahko nato izvažali v druge evropske države, da bi lahko tudi te postale neodvisne od ruskih energentov, je še dodala.